Ključna dejstva
Med letoma 2015 in 2050 se bo delež svetovnega prebivalstva v 60 letih skoraj podvojil z 12% na 22%.
Do leta 2020 bo število ljudi, starih 60 let in več, presegalo število otrok, mlajših od 5 let.
Leta 2050 bo 80% starejših ljudi živelo v državah z nizkim in srednjim dohodkom.
Hitrost staranja prebivalstva je veliko hitrejša kot v preteklosti.
Vse države se soočajo z velikimi izzivi, da bi zagotovili, da so njihovi zdravstveni in socialni sistemi pripravljeni kar najbolje izkoristiti ta demografski premik.
Pregled
Ljudje po vsem svetu živijo dlje. Danes lahko večina ljudi pričakuje, da bodo živeli v svojih šestdesetih in širše. Vsaka država na svetu doživlja rast tako v velikosti kot v deležu starejših oseb v prebivalstvu.
Do leta 2030 bo 1 od 6 ljudi na svetu starih 60 let ali več. V tem času se bo delež prebivalstva, starega 60 let in več, povečal z 1 milijarde leta 2020 na 1,4 milijarde. Do leta 2050 se bo svetovno prebivalstvo ljudi, starih 60 let in več, podvojilo (2,1 milijarde). Število oseb, starih 80 let ali več, naj bi se potrojilo med letoma 2020 in 2050, da bi doseglo 426 milijonov.
Medtem ko se je ta premik distribucije prebivalstva države v starejše starosti- znano kot staranje prebivalstva- začel v državah z visokim dohodkom (na primer na Japonskem je 30% prebivalstva že več kot 60 let), je zdaj nizka in srednja in srednja Države dohodka, ki doživljajo največjo spremembo. Do leta 2050 bo dve tretjini svetovnega prebivalstva v 60 letih živelo v državah z nizkim in srednjim dohodkom.
Pojasnjeno staranje
Na biološki ravni je staranje posledica vpliva kopičenja najrazličnejših molekulskih in celičnih poškodb sčasoma. To vodi v postopno zmanjšanje telesne in duševne sposobnosti, naraščajoče tveganje za bolezen in na koncu smrti. Te spremembe niso niti linearne niti dosledne in so v letih le povezane s starostjo osebe. Raznolikost, ki jo opazimo v starejši starosti, ni naključna. Poleg bioloških sprememb je staranje pogosto povezano z drugimi življenjskimi prehodi, kot so upokojitev, premestitev v ustreznejše stanovanje in smrt prijateljev in partnerjev.
Skupna zdravstvena stanja, povezana s staranjem
Pogosta stanja v starejši starosti vključujejo izgubo sluha, katarakte in refrakcijske napake, bolečine v hrbtu in vratu ter osteoartritis, kronično obstruktivno pljučno bolezen, diabetes, depresijo in demenco. S staranjem ljudi je večja verjetnost, da bodo hkrati doživeli več pogojev.
Za starejšo starost je značilen tudi nastanek več zapletenih zdravstvenih stanj, ki jih običajno imenujemo geriatrični sindromi. Pogosto so posledica več dejavnikov in vključujejo krhkost, urinsko inkontinenco, padce, delirij in tlačne razjede.
Dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje
Daljše življenje s tem prinaša priložnosti, ne le za starejše in njihove družine, ampak tudi za družbe kot celoto. Dodatna leta zagotavljajo priložnost za nadaljevanje novih dejavnosti, kot so nadaljnje izobraževanje, nova kariera ali dolgotrajna strast. Starejši ljudje na več načinov prispevajo tudi k svojim družinam in skupnostim. Kljub temu je obseg teh priložnosti in prispevkov močno odvisen od enega dejavnika: zdravja.
Dokazi kažejo, da je delež življenja v dobrem zdravju ostal na splošno stalen, kar pomeni, da so dodatna leta slabega zdravja. Če lahko ljudje doživijo ta dodatna leta življenja v dobrem zdravju in če živijo v podpornem okolju, bo njihova sposobnost, da počnejo stvari, ki jih cenijo, malo drugačna od sposobnosti mlajše osebe. Če v teh dodanih letih prevladujejo upad fizičnih in duševnih sposobnosti, so posledice za starejše in družbo bolj negativne.
Čeprav so nekatere razlike v zdravju starejših ljudi genetske, je večina posledica fizičnega in družbenega okolja ljudi - vključno z njihovimi domovi, soseskami in skupnostimi, pa tudi njihove osebne značilnosti -, kot so njihov spol, narodnost ali socialno -ekonomski status. Okolje, v kateri ljudje živijo kot otroci-ali celo kot razvijanje plodov-v kombinaciji z njihovimi osebnimi lastnostmi, imajo dolgoročne učinke na staranje.
Fizično in socialno okolje lahko vpliva na zdravje neposredno ali z ovirami ali spodbudami, ki vplivajo na priložnosti, odločitve in zdravstveno vedenje. Vzdrževanje zdravega vedenja skozi celo življenje, zlasti uživanje uravnotežene prehrane, ukvarjanje z redno telesno aktivnostjo in se vzdržati uporabe tobaka, vse prispeva k zmanjšanju tveganja za nenaseljene bolezni, izboljšanje telesne in duševne zmogljivosti ter odložitev odvisnosti od oskrbe.
Podporno fizično in socialno okolje omogoča tudi ljudem, da kljub izgubam v sposobnosti počnejo tisto, kar jim je pomembno. Razpoložljivost varnih in dostopnih javnih zgradb in prevoza ter krajev, ki jih je enostavno sprehoditi, so primeri podpornih okolij. Pri razvoju javnega odziva na staranje je pomembno ne le upoštevati posamezne in okoljske pristope, ki izboljšajo izgube, povezane s starejšo starostjo, temveč tudi tiste, ki lahko okrepijo okrevanje, prilagajanje in psihosocialno rast.
Izzivi pri odzivanju na staranje prebivalstva
Ni tipične starejše osebe. Približno 80-letniki imajo fizične in duševne sposobnosti, podobne mnogim 30-letnikom. Drugi ljudje doživljajo znatne upade v zmogljivostih v veliko mlajših starosti. Obsežen odziv javnega zdravja mora obravnavati to široko paleto izkušenj in potreb starejših.
Raznolikost, ki jo opazimo v starejši starosti, ni naključna. Velik del izhaja iz fizičnega in družbenega okolja ljudi in vpliva teh okolij na njihove priložnosti in zdravstveno vedenje. Odnos, ki ga imamo s svojim okoljem, je nagnjen po osebnih značilnostih, kot so družina, v katero smo se rodili, naš seks in naša etnična pripadnost, kar vodi k neenakosti v zdravju.
Starejši ljudje se pogosto domnevajo, da so slabi ali odvisni in breme za družbo. Javni zdravstveni delavci in družba kot celota se morajo lotiti teh in drugih starostnih stališč, kar lahko privede do diskriminacije, vplivajo na način razvijanja politik in priložnosti, ki jih morajo starejši doživeti zdravo staranje.
Globalizacija, tehnološki razvoj (npr. V prometu in komunikaciji), urbanizacija, migracije in spreminjanje spolnih norm vplivajo na življenje starejših na neposreden in posredni način. Odziv na javno zdravje mora upoštevati te trenutne in predvidene trende in okvirne politike.
Kdo odziv
Generalna skupščina Združenih narodov je 2021–2030 razglasila za desetletje zdravega staranja in vprašala, koga voditi izvajanje. Desetletje zdravega staranja je globalno sodelovanje, ki združuje vlade, civilno družbo, mednarodne agencije, strokovnjake, akademije, medije in zasebni sektor za 10 let usklajenih, katalitičnih in skupnih ukrepov za spodbujanje daljših in bolj zdravih življenj.
Desetletje temelji na globalnem načrtu strategije in akcije WHO in Mednarodnem načrtu Združenih narodov Madrid o staranju in podpira uresničitev programa Združenih narodov 2030 o trajnostnem razvoju in ciljih trajnostnega razvoja.
Desetletje zdravega staranja (2021–2030) si prizadeva zmanjšati neenakosti na področju zdravja in izboljšati življenje starejših, njihovih družin in skupnosti s kolektivnimi ukrepi na štirih področjih: spreminjanje, kako razmišljamo, čutimo in delujemo do starosti in starosti; razvijanje skupnosti na načine, ki spodbujajo sposobnosti starejših; zagotavljanje integrirane oskrbe in primarne zdravstvene storitve, ki so usmerjene v osebo, odzivajo na starejše ljudi; in zagotavljanje starejšega, ki ga potrebujejo dostop do kakovostne dolgotrajne oskrbe.
Čas objave: november-24-2021
