Ključna dejstva
Med letoma 2015 in 2050 se bo delež svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let, skoraj podvojil, z 12 % na 22 %.
Do leta 2020 bo število ljudi, starih 60 let in več, preseglo število otrok, mlajših od 5 let.
Leta 2050 bo 80 % starejših živelo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Tempo staranja prebivalstva je veliko hitrejši kot v preteklosti.
Vse države se soočajo z velikimi izzivi pri zagotavljanju, da so njihovi zdravstveni in socialni sistemi pripravljeni kar najbolje izkoristiti ta demografski premik.
Pregled
Ljudje po vsem svetu živijo dlje. Danes lahko večina ljudi pričakuje, da bo dočakala šestdeset let in več. Vsaka država na svetu beleži rast tako števila kot deleža starejših v prebivalstvu.
Do leta 2030 bo vsak šesti človek na svetu star 60 let ali več. Takrat se bo delež prebivalstva, starega 60 let in več, povečal z 1 milijarde leta 2020 na 1,4 milijarde. Do leta 2050 se bo svetovno prebivalstvo ljudi, starih 60 let in več, podvojilo (2,1 milijarde). Število oseb, starih 80 let ali več, naj bi se med letoma 2020 in 2050 potrojilo in doseglo 426 milijonov.
Čeprav se je ta premik v porazdelitvi prebivalstva države proti starejšim – znan kot staranje prebivalstva – začel v državah z visokim dohodkom (na primer na Japonskem je 30 % prebivalstva že starejših od 60 let), pa največje spremembe zdaj doživljajo države z nizkim in srednjim dohodkom. Do leta 2050 bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let, živeli v državah z nizkim in srednjim dohodkom.
Razlaga staranja
Na biološki ravni je staranje posledica kopičenja najrazličnejših molekularnih in celičnih poškodb skozi čas. To vodi do postopnega zmanjševanja telesnih in duševnih zmogljivosti, naraščajočega tveganja za bolezni in na koncu do smrti. Te spremembe niso niti linearne niti dosledne in so le ohlapno povezane s starostjo osebe v letih. Raznolikost, ki jo opazimo v starejši starosti, ni naključna. Poleg bioloških sprememb je staranje pogosto povezano z drugimi življenjskimi prehodi, kot so upokojitev, selitev v ustreznejše stanovanje ter smrt prijateljev in partnerjev.
Pogoste zdravstvene težave, povezane s staranjem
Pogoste težave v starejši starosti vključujejo izgubo sluha, katarakto in refrakcijske napake, bolečine v hrbtu in vratu ter osteoartritis, kronično obstruktivno pljučno bolezen, sladkorno bolezen, depresijo in demenco. S staranjem se ljudje pogosteje soočajo z več boleznimi hkrati.
Za starejšo starost je značilen tudi pojav več kompleksnih zdravstvenih stanj, ki jih običajno imenujemo geriatrični sindromi. Pogosto so posledica več osnovnih dejavnikov in vključujejo krhkost, urinsko inkontinenco, padce, delirij in preležanine.
Dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje
Daljše življenje prinaša priložnosti, ne le za starejše ljudi in njihove družine, temveč tudi za družbo kot celoto. Dodatna leta omogočajo nove dejavnosti, kot so nadaljnje izobraževanje, nova kariera ali dolgo zanemarjena strast. Starejši ljudje na več načinov prispevajo tudi k svojim družinam in skupnostim. Vendar je obseg teh priložnosti in prispevkov močno odvisen od enega dejavnika: zdravja.
Dokazi kažejo, da je delež življenja v dobrem zdravju ostal v splošnem nespremenjen, kar pomeni, da so dodatna leta življenja v slabem zdravju. Če lahko ljudje ta dodatna leta življenja preživijo v dobrem zdravju in če živijo v spodbudnem okolju, se njihova sposobnost početja stvari, ki jih cenijo, ne bo bistveno razlikovala od sposobnosti mlajše osebe. Če ta dodatna leta zaznamuje upad telesnih in duševnih zmogljivosti, so posledice za starejše ljudi in družbo bolj negativne.
Čeprav so nekatere razlike v zdravju starejših genetske, je večina posledica fizičnega in socialnega okolja ljudi – vključno z njihovimi domovi, soseskami in skupnostmi, pa tudi njihovih osebnih značilnosti – kot so spol, etnična pripadnost ali socialno-ekonomski status. Okolje, v katerem ljudje živijo kot otroci – ali celo kot razvijajoči se zarodki – skupaj z njihovimi osebnimi značilnostmi dolgoročno vpliva na to, kako se starajo.
Fizično in socialno okolje lahko vplivata na zdravje neposredno ali prek ovir ali spodbud, ki vplivajo na priložnosti, odločitve in zdravstveno vedenje. Ohranjanje zdravih navad skozi vse življenje, zlasti uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in opustitev kajenja, prispevajo k zmanjšanju tveganja za nenalezljive bolezni, izboljšanju telesnih in duševnih zmogljivosti ter odlašanju odvisnosti od oskrbe.
Podporna fizična in socialna okolja ljudem omogočajo tudi, da počnejo tisto, kar je zanje pomembno, kljub izgubi zmogljivosti. Razpoložljivost varnih in dostopnih javnih zgradb in prevoza ter prostorov, po katerih se je enostavno sprehajati, so primeri podpornih okolij. Pri razvoju javnozdravstvenega odziva na staranje je pomembno, da ne upoštevamo le individualnih in okoljskih pristopov, ki blažijo izgube, povezane s starostjo, temveč tudi tiste, ki lahko okrepijo okrevanje, prilagajanje in psihosocialno rast.
Izzivi pri odzivanju na staranje prebivalstva
Tipičnega starejšega človeka ni. Nekateri 80-letniki imajo podobne telesne in duševne zmogljivosti kot mnogi 30-letniki. Drugi ljudje doživljajo znatno zmanjšanje zmogljivosti v veliko mlajših letih. Celovit odziv javnega zdravja mora obravnavati ta širok spekter izkušenj in potreb starejših.
Raznolikost, ki jo opazimo v starejši dobi, ni naključna. Velik del izhaja iz fizičnega in socialnega okolja ljudi ter vpliva tega okolja na njihove priložnosti in zdravstveno vedenje. Odnos, ki ga imamo z našim okoljem, je izkrivljen zaradi osebnih značilnosti, kot so družina, v kateri smo se rodili, naš spol in naša etnična pripadnost, kar vodi do neenakosti v zdravju.
Starejši ljudje pogosto veljajo za krhke ali odvisne ter breme za družbo. Strokovnjaki za javno zdravje in družba kot celota se morajo spopasti s temi in drugimi starostnimi stališči, ki lahko vodijo do diskriminacije, vplivajo na način oblikovanja politik in na priložnosti, ki jih imajo starejši ljudje za zdravo staranje.
Globalizacija, tehnološki razvoj (npr. v prometu in komunikacijah), urbanizacija, migracije in spreminjajoče se spolne norme neposredno in posredno vplivajo na življenja starejših. Odziv javnega zdravja mora upoštevati te trenutne in predvidene trende ter ustrezno oblikovati politike.
Odziv SZO
Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila obdobje 2021–2030 za desetletje zdravega staranja in zaprosila SZO, naj vodi izvajanje. Desetletje zdravega staranja je globalno sodelovanje, ki združuje vlade, civilno družbo, mednarodne agencije, strokovnjake, akademske kroge, medije in zasebni sektor za 10 let usklajenega, katalizirajočega in skupnega delovanja za spodbujanje daljšega in bolj zdravega življenja.
Desetletje temelji na globalni strategiji in akcijskem načrtu SZO ter Madridskem mednarodnem akcijskem načrtu Združenih narodov o staranju ter podpira uresničevanje Agende Združenih narodov o trajnostnem razvoju do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja.
Desetletje zdravega staranja (2021–2030) si prizadeva zmanjšati neenakosti v zdravju in izboljšati življenja starejših, njihovih družin in skupnosti s skupnim delovanjem na štirih področjih: spreminjanje načina razmišljanja, čutenja in delovanja glede starosti in starostizma; razvoj skupnosti na načine, ki spodbujajo sposobnosti starejših; zagotavljanje integrirane oskrbe, osredotočene na posameznika, in primarnih zdravstvenih storitev, ki se odzivajo na starejše; ter zagotavljanje dostopa do kakovostne dolgotrajne oskrbe starejšim, ki jo potrebujejo.
Čas objave: 24. november 2021
