Ključna dejstva
Med letoma 2015 in 2050 se bo delež svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let, skoraj podvojil z 12 % na 22 %.
Do leta 2020 bo število ljudi, starih 60 let in več, preseglo število otrok, mlajših od 5 let.
Leta 2050 bo 80 % starejših ljudi živelo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Tempo staranja prebivalstva je veliko hitrejši kot v preteklosti.
Vse države se soočajo z velikimi izzivi, da zagotovijo, da bodo njihovi zdravstveni in socialni sistemi pripravljeni kar najbolje izkoristiti ta demografski premik.
Pregled
Ljudje po vsem svetu živijo dlje. Danes lahko večina ljudi pričakuje, da bo živela v svojih šestdesetih in več. Vsaka država na svetu se sooča z rastjo velikosti in deleža starejših v prebivalstvu.
Do leta 2030 bo 1 od 6 ljudi na svetu star 60 let ali več. V tem času se bo delež prebivalstva, starega 60 let in več, z 1 milijarde leta 2020 povečal na 1,4 milijarde. Do leta 2050 se bo svetovna populacija ljudi, starih 60 let in več, podvojila (2,1 milijarde). Število oseb, starih 80 let ali več, naj bi se med letoma 2020 in 2050 potrojilo in doseglo 426 milijonov.
Medtem ko se je ta premik v porazdelitvi prebivalstva v državi proti višji starosti – znan kot staranje prebivalstva – začel v državah z visokim dohodkom (na primer na Japonskem je 30 % prebivalstva že starejših od 60 let), je zdaj nizko in srednje dohodkovne države, ki doživljajo največje spremembe. Do leta 2050 bosta dve tretjini svetovnega prebivalstva, starejšega od 60 let, živeli v državah z nizkimi in srednjimi dohodki.
Pojasnjeno staranje
Na biološki ravni je staranje posledica vpliva kopičenja najrazličnejših molekularnih in celičnih poškodb skozi čas. To vodi do postopnega zmanjševanja telesne in duševne zmogljivosti, vse večjega tveganja za bolezni in končno smrti. Te spremembe niso niti linearne niti dosledne in so le ohlapno povezane s starostjo osebe v letih. Raznolikost, opažena v starejši starosti, ni naključna. Poleg bioloških sprememb je staranje pogosto povezano z drugimi življenjskimi prehodi, kot so upokojitev, selitev v ustreznejše stanovanje in smrt prijateljev in partnerjev.
Pogoste zdravstvene težave, povezane s staranjem
Pogoste bolezni v starejši starosti vključujejo izgubo sluha, katarakte in refrakcijske napake, bolečine v hrbtu in vratu ter osteoartritis, kronično obstruktivno pljučno bolezen, sladkorno bolezen, depresijo in demenco. Ko se ljudje starajo, je večja verjetnost, da bodo imeli več bolezni hkrati.
Za starejšo starost je značilen tudi pojav več kompleksnih zdravstvenih stanj, ki jih običajno imenujemo geriatrični sindromi. Pogosto so posledica več osnovnih dejavnikov in vključujejo šibkost, urinsko inkontinenco, padce, delirij in razjede zaradi pritiska.
Dejavniki, ki vplivajo na zdravo staranje
Daljše življenje s seboj prinaša priložnosti, ne samo za starejše in njihove družine, ampak tudi za celotno družbo. Dodatna leta nudijo priložnost za opravljanje novih dejavnosti, kot so nadaljnje izobraževanje, nova kariera ali dolgo zanemarjena strast. Tudi starejši ljudje na več načinov prispevajo k svojim družinam in skupnostim. Vendar pa je obseg teh priložnosti in prispevkov močno odvisen od enega dejavnika: zdravja.
Dokazi kažejo, da je delež življenja v dobrem zdravju ostal na splošno nespremenjen, kar pomeni, da so dodatna leta v slabem zdravju. Če lahko ljudje doživijo ta dodatna leta življenja v dobrem zdravju in če živijo v spodbudnem okolju, se bo njihova sposobnost, da počnejo stvari, ki jih cenijo, malo razlikovala od sposobnosti mlajše osebe. Če v teh dodanih letih prevladuje zmanjšanje telesne in duševne sposobnosti, so posledice za starejše ljudi in družbo bolj negativne.
Čeprav so nekatere razlike v zdravju starejših genetske, je večina posledica fizičnega in družbenega okolja ljudi – vključno z njihovimi domovi, soseskami in skupnostmi, pa tudi njihovih osebnih značilnosti – kot so njihov spol, etnična pripadnost ali socialno-ekonomski status. Okolja, v katerih ljudje živijo kot otroci – ali celo kot zarodki v razvoju – skupaj z njihovimi osebnimi lastnostmi dolgoročno vplivajo na njihovo staranje.
Fizično in družbeno okolje lahko vplivata na zdravje neposredno ali prek ovir ali spodbud, ki vplivajo na priložnosti, odločitve in zdravstveno vedenje. Ohranjanje zdravega vedenja skozi vse življenje, zlasti uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in opustitev kajenja, prispevajo k zmanjšanju tveganja za nenalezljive bolezni, izboljšanju telesne in duševne zmogljivosti ter odložitvi odvisnosti od nege.
Podporno fizično in socialno okolje tudi ljudem omogoča, da počnejo, kar jim je pomembno, kljub izgubi zmogljivosti. Razpoložljivost varnih in dostopnih javnih zgradb in prevoza ter krajev, ki jih je enostavno prehoditi, so primeri podpornega okolja. Pri razvoju odziva javnega zdravja na staranje ni pomembno le upoštevati individualnih in okoljskih pristopov, ki zmanjšujejo izgube, povezane s starostjo, ampak tudi tiste, ki lahko okrepijo okrevanje, prilagajanje in psihosocialno rast.
Izzivi pri odzivanju na staranje prebivalstva
Tipičnega starejšega človeka ni. Nekateri 80-letniki imajo podobne telesne in duševne sposobnosti kot mnogi 30-letniki. Drugi ljudje doživljajo znatno zmanjšanje zmogljivosti v veliko mlajših letih. Celovit odziv javnega zdravja mora obravnavati to široko paleto izkušenj in potreb starejših ljudi.
Raznolikost, opažena v starejši starosti, ni naključna. Velik del izhaja iz fizičnega in socialnega okolja ljudi ter vpliva teh okolij na njihove priložnosti in zdravstveno vedenje. Odnos, ki ga imamo s svojim okoljem, izkrivljajo osebne lastnosti, kot so družina, v katero smo se rodili, naš spol in etnična pripadnost, kar vodi do neenakosti v zdravju.
Za starejše se pogosto domneva, da so slabotni ali odvisni in da so v breme za družbo. Strokovnjaki javnega zdravja in družba kot celota se morajo spoprijeti s temi in drugimi pogledi na staranje, ki lahko vodijo v diskriminacijo, vplivajo na način oblikovanja politik in možnosti, ki jih imajo starejši ljudje za zdravo staranje.
Globalizacija, tehnološki razvoj (npr. v prometu in komunikacijah), urbanizacija, migracije in spreminjanje spolnih norm neposredno in posredno vplivajo na življenja starejših. Odziv javnega zdravja mora upoštevati te trenutne in predvidene trende ter ustrezno oblikovati politike.
odziv WHO
Generalna skupščina Združenih narodov je razglasila obdobje 2021–2030 za desetletje zdravega staranja in pozvala WHO, naj vodi izvajanje. Desetletje zdravega staranja je globalno sodelovanje, ki združuje vlade, civilno družbo, mednarodne agencije, strokovnjake, akademske kroge, medije in zasebni sektor za 10 let usklajenega, katalitičnega in skupnega delovanja za spodbujanje daljšega in bolj zdravega življenja.
Desetletje temelji na globalni strategiji in akcijskem načrtu Svetovne zdravstvene organizacije in mednarodnem akcijskem načrtu Združenih narodov o staranju iz Madrida ter podpira uresničevanje Agende Združenih narodov 2030 o trajnostnem razvoju in ciljev trajnostnega razvoja.
Desetletje zdravega staranja (2021–2030) si prizadeva zmanjšati neenakosti v zdravju in izboljšati življenja starejših ljudi, njihovih družin in skupnosti s skupnimi ukrepi na štirih področjih: spreminjanje našega razmišljanja, čustvovanja in delovanja v zvezi s starostjo in staranjem; razvoj skupnosti na načine, ki spodbujajo sposobnosti starejših; zagotavljanje na posameznika osredotočene celostne oskrbe in primarnih zdravstvenih storitev, ki se odzivajo na starejše ljudi; in starejšim ljudem, ki to potrebujejo, omogočiti dostop do kakovostne dolgotrajne oskrbe.
Čas objave: 24. nov. 2021
